“Tole kužico želim posvojiti, prav moram jo! Poglej te očke, kako me gledajo, prav prosijo me, da jo vzamem k sebi!”, sem rekla sestri tistega mrzlega novembra. “In Tasa potrebuje družbo!” še vedno nisem odnehala. In četudi bi moji našli 1000 razlogov zakaj ne potrebujem dveh psov, bi jaz našla 1000 in 1 razlog, zakaj moram imeti še Pantojo. Takrat nisem vedela, da bo ona razlog, da danes magnetni stimulator Pantaya pomaga toliko kosmatincem.
In je prišla. Joj še danes težko opišem vsa čustva, ki so me prevevala, ko sem jo zagledala! Tako težko sem jo čakala! Neštetokrat sem pregledala vse njene fotografije iz zavetišča in odštevala dneve do njenega prihoda. Ko pa sem jo v Tivoliju zagledala sem bila sprva vzhičena, nato pa šokirana. Ostala sem brez besed.
Turbolenca čustev se je dogajala v meni, pozitivnih in negativnih. Pantika moja je prišla v tako slabem stanju, shirana do kosti, z 10 centimetrskim žuljem na prsnem košu, njena koža je bila temno sive barve, kremplji so bili nepostriženi, zaradi katerih so se ji na prednjih tačkah zvijali prstki. Takoj sem tudi opazila, da ima na prednjih tačkah močno napredovan artritis in da sta bila dva prstka verjetno tudi zlomljena, saj sta bila popolnoma deformirana.
IN ČETUDI BI MOJI NAŠLI 1000 RAZLOGOV ZAKAJ NE POTREBUJEM DVEH PSOV, BI JAZ NAŠLA 1000 IN 1 RAZLOG, ZAKAJ MORAM IMETI ŠE PANTOJO.”
Pantoja bogica moja, po dolgi poti transporta je bila kjub vsemu tako živahna in vesela, kot da se ji nikoli nebi nič slabega zgodilo. Bila je tako močna. Šele čez čas sem videla, da je vse travme samo skrivala. V resnici je bilo potrebnega precej časa, da je pozabila na vse strahotne stvari, ki so se ji zgodile.
Pantoja je namreč prišla iz Španije, je Galgo, Španski hrt, ki ga lovci (gualgeri) uporabljajo pri lovu na male živali. Pantoja je psička z rodovnikom, bila je močno zlorabljena, saj je bila dobesedno “tovarna mladičev”. Mladičke je kotila vsako leto vse do njenega 6. leta, ko se je gualgero (lovec) odločil, da je postala neuporabna in je čas, da jo zamenja. Ja, kot zamenjaš pokvarjen stroj. Čeprav sem tako zelo jezna na lovce, na špansko vlado, da z zakonom ne uredi zaščite galgov, sem po drugi strani neizmerno hvaležna, da je Pantoja postala zanj “odvečni material” in je prišla k meni, kjer so jo pričakali topla posteljica, tone priboljškov, lepi sprehodi, dolge ure čohanja in ljubezni.
Takrat še nisem vedela, da bodo prav njene zdravstvene težave privedle do te točke kjer sem sedaj. Do PANTOYE.
Pantoji sem takoj po prihodu začela polagati MAGNETNI STIMULATOR na prizadete tačke, z namenom, da ji olajšam bolečine in preprečim napredovanje artritisa. Vztrajno in redno 2-krat dnevno 30 minut, 8 tednov. Pantoja je postajala iz tedna v teden bolj gibčna, bolj lahkotno je tekla, manj so jo bolele tačke in tudi manj je šepala. Joj kakšni lepi rezultati! Pa zakaj se ne uporablja magnetni stimulator pri živalih? V tujini je to stalna praksa veterinarjev, pri nas pa je vse še nekako v povojih. In takrat sem vedela, da moram to narediti jaz.
Sporočiti svetu, lastnikom štirinožnih kosmatincev, kako čudežna je terapija, ki jo nudi magnetni stimulator in kako neverjetne rezultate lahko dosežemo tudi pri živalih. Sama se namreč že 17 let ukvarjam z magnetno terapijo in jo poznam do potankosti. In tako se je začelo. Korak za korakom. Najprej sem pomagala Pantoji, potem Nayi, pa Medu, Petru, Nisi, Chici, Tyju, Poppy, Juwi, Crystal in še in še.
Joj kako neverjeten občutek! Od nekdaj sem velika ljubiteljica živali in iskreno, vsak film, vsaka novica, slaba ali vesela, iz mene potegnjo neverjetna čustva in solzam se ne morem izogniti. Iz tega razloga NE gledam filmov v katerih nastopajo živali. Preveč mi je hudo, preveč me vse gane in prizadane. In že v rani mladosti so mi ti znaki nakazovali, da je moje poslanstvo pomagati živalim. Čeprav se tega takrat še nisem zavedala. Potem pa se je kot sestavljanka vse začelo sestavljati in tadaaa!
Sem tukaj in imam neizmerno priložnost pomagati vašim kužkom in muckom. Ozaveščati ljudi o tem kako in na kašen način svojim kosmatincem lahko pomagajo in slediti svojemu poslanstvu.
Resnično sem hvaležna vsem vam, ki mi sledite, ki ste del PANTAYA DRUŽINE in ki boste pomagali prenesti moje besede in moje znanje naprej. Kajti Pantoja si to zasluži! Zasluži si prepoznavnost, zasluži si to, da v njej ljudje vidijo vse kužke, ki so trpeli in sedaj ne trpijo več, ki so imeli zdravstvene težave in jih nimajo več, da začnejo verjeti v zgodbe s srečnim koncem. In nenazadnje si zasluži tudi, da zgodbe o mučenju galgov ponesemo v svet in pomagamo temu narediti konec.
Vse to PANTAYA je! Čustvena, polna empatije do živali, ljudi in okolja, je močna in neustrašna, borka za pravice živali, za pravice šibkih, je dobrodelna in jasno izraža svoje mnenje.
Verjamem, da bomo skupaj postali ena velika PANTAYA DRUŽINA, da bomo skupaj rasli, se učili drug od drugega in skupaj spreminjali svet na bolje.
Kajti leto 2020 je leto sprememb.
IN BIL JE ŽE SKRAJNI ČAS, NI RES?
En velik objem, Monika
